Čipiranje

Običajno smo tekači navajeni, da imamo čip pritrjen na copatu, na Ultrabalatonu pa smo uporabljali nekaj prstanu podobnega. Na kontrolnih točkah je bilo treba paziti, da nisi pozabil iti mimo in si označil svoj prihod z vstavitvijo čipa v škatlico... Spartatlonci so to počeli tako:

Kura ali jajce?

Včasih se poraja vprašanje kaj je bilo prej?

Na Ultrabalaton smo vzeli 30 kurjih jajc s kmetije Alekove tašče in tasta. Bila so odlična, tako smo se priporočili tudi za Spartathlon, Aleka pa poprosili, da se zahvali v imenu vseh. Vseeno še enkrat: Hvala!!!

Mak in Ultrabalaton

Le spomini
še živijo,
zemlja stara,
trda, neizprosna.
Rdeča roža
v tvojih je laseh,
nežna mesečina,
solze v očeh.

Slovenski "Ultrabalatonci" tečejo en krog...

...okrog Blatnega jezera...
Kot je Fifty že napisal, bo vsak član ekipe Spartathlon team Slovenija napisal svoje poročilo o videnju in doživetjih na Ultrabalatonu. Tudi razpišem se še kaj, a naj najprej objavim serijo fotografij "Slovenski Ultrabalatonci 2010". Žal ne bodo vsi, ker niso vsi štartali na štartu, Ivana Drvariča pa ne poznam in sem le slišala, da je bil tam ter uspešno opravil z dirko.

skupinska slika nekaj Slovencev na štartu: Robert , Natalija Lesnik, Miro Režonja, Inot Klemenčič, Alja Pregl, Boris Petrović, Dušan Mravlje, Zdravko Čufar, Aleksander Lubej, Rajko Koražija, Samo Kojc
(foto: Marjetka Koražija)

Moja ekipa

Spartathon team Slovenija (5-članska ekipa / non stop):
Zdravko Čufar - ZdravkoC

Boris Petrović - 50cent
Samo Kojc - Samo:-)

Aleksander Lubej - Alek

Posamezniki
Letos najbolje uvrščeni slovenski posameznik Lojze Primožič - GTA
foto: ZdravkoC

Tomaž Pivec - TomažPI
Dušan Mravlje

Miro Režonja - MiroR

Leon Rojc - LEON RO

Toni Perušič

Dvojice
TF Rabbit team
Uroš Sobočan

Boris Ivanovič - zajc

Toxic indexi
Inot Klemenčič - INOT

Ivan Draksler - dexi27

Finish na Ultrabalatonu

Veselo v zadnjih kilometrih proti cilju:















Uspešen zaključek Ultrabalatona ekipe Spartathlon Team Slovenija:















Foto: Alek




Kaj naj rečemo:


Bilo je lepo, bilo je težko, vendar smo s skupnimi močmi uspešno opravili prvo generalko, kjer smo testirali uigranost ekipe, ki bo v Grčiji na Spartathlonu desna roka. Takoj, ko se malo spočijemo sledijo poročila vseh članov. S tekom okoli Blatnega jezera smo opravili v 24 urah in 2 minutah.


Zaenkrat pa lep pozdrav s terena.

Ultrabalaton 2010

Tudi letos se bo Zdravko udeležil ultramaratonske preizkušnje okoli Blatnega jezera na Madžarskem. Kot vedno mu bo pri tem pomagala njegova ekipa, ki bo tudi sama pretekla nekaj kilometrov. Bistvo pa je uigravanje ekipa za nudenje podpore na Spartathlonu.

Dan pred tekmo je ekipa dobro razpoložena:

Tako je špartatlon ekipa izgledala tik pred štartom:

S to predajo pa ZdravkoC na 86,5 km začel svoj 130km trening za Spartathlon.

Dogaja!

Zdravko se danes podi po Pohorju in sicer od Maribora do Rogle in nazaj.
Včeraj sta se s Samotom borila s Kenijci na 9. cestnem teku v Brezju pri Mariboru na ogrevanju za današnje kilometre na razdalji 6400 m.

foto: Maks

Prejšnji petek 28. maja in vse do sobote zjutraj 29. maja pa je Zdravko drugič doživel Tek sreče v Grosupljem po katerem je napisal:

"Tek sreče sem letos doživel drugič. Tudi prejšnje leto sem ga izbral za dolgi trening v okviru treningov za Ultrabalaton in nabral preko 100 km. Letos je bilo podobno, vendar zaradi zvina gležnja pred petimi tedni nisem bil povsem prepričan v izid treninga.
Na 24 urnem teku imaš čas poklepetat, postat ali pohitet ... kar te je volja, le hitenje se praviloma ne splača.
Družbe ne zmanjka in podobno kot lansko leto, sem tekel veliko v ženski družbi in se tako čez noč precej naklepetal. Nataša Robnik, zmagovalka med ženskami, je bila moja glavna sogovornica, večji del noči pa se je pridružil še Štefan Robič, ki je pred tem skočil še v Tržič po medaljo iz državnega prvenstva.

Za tale tek sem imel na razpolago le 12 ur (sledil je odhod na prijateljevo poroko) in zato sem si zastavil cilj med 100 in 120 km. Glede na poškodbo (zvin gležnja) sem nameraval vzeti pred startom eno tabletko, a ker sem prišel v Grosuplje (pre)pozno sem izpustil predstartni protokol in se dobre tri minute po startu poženem v prvi krog.
Lepo je teklo vse skupaj prvih par obratov in nekaj ur. Malo poklepetam s prijatelji, katere redkeje srečam, en krog odtečeva skupaj z Mirom Režonjo in kmalu se pridružim Nataši. Za razliko od drugih tekem, na tej veliko klepetamo in vsak čas se spet kdo pridruži za minutko.

Po parih urah je postala rahla bolečina v gležnju že neprijetna. Malo namažem in zmasiram gleženj, zategnem vezalke, da je bil močnejši oprijem, vzamem tabletko in gremo dalje. Točno po tridesetem krogu mi Garmin pokaže 50 km in takrat sem že vedel, da bo moj pravi končni cilj le 100 km. Kasneje je celo bolečina v gležnju popustila, vendar se je očitno nesimetrično gibanje nadaljevalo zaradi kompenziranja gibov v ostalih sklepih.

Po pretečenih 61 krogih imam uradno 101,3 km, medtem ko mi je Garmin Forerunner 310XT nameril 101,7 km. Natančnost je znotraj 0,5 % tolerance. Tale stotka mi je vrnila prepričanje, da bom z gležnjem tudi v naslednjem tednu na pohorskih strminah preko korenin zmogel slabih 70 km. "

Zdravko z zmagovalko Teka sreče Natašo Robnik

In jutri? Jutri je nov dan in nov tek... Po planu v Spodnjem Dupleku.