Cel Spartathlonteam + Eva in Marjan smo ob 13:00 stali pred zaprtimi hišicami za prodajo smučarskih kart na Rogli.
Pripravljeni...
Pihal je kar mrzel veter in oblaki, ki so nam šibali nad glavo so delovali grozeče. Na Forerunnerju 305 imam naloženo pot iz http://www.gpsies.com/map.do?fileId=eijblfhgwwkqxzwa; že pritiskam "mode", da pridem do izbire "Training", jo potrdim z "enter", nato na "Courses" pa na "Tek Rogla -> Ma" , še zadnji enter in "Do Course"! Uf!
Sledimo puščici do "štartne črte", se naspidirani spogledamo in 3-4-piski Garminov označijo začetek izvidniškega teka.
Skozi gozd smo "kot bi mignil" na Pesku in že ga teramo dalje.
Tek mimo koče na Pesku
Sledimo PP1, ki je tako super označena, da od udobja pozabimo na Garmine. "Samo!", brutalno zadoni nekaj deset metrov za mano. Zdravko se ustavi in divji pogled daje vedeti, da sem ga pobiksal. Na križišču ceste in PP1, ko PP1 zavije proti Klopnem vrhu je potrebno ostati na cesti (6,6km od štarta). Na tabli piše: "Klopni vrh/Šumik", vendar pa tek ne poteka po tem delu PP1 (razen seveda, če kdo želi narediti 38km ;-)! Treba ga je kar zašibati naprej po cesti!
Alja je pofotkala trenutek, ko sem celi četici pridelal dodatna 2,5km
Tako smo z GPSi zabeležili točko, kjer se da "orng" pridobiti na dolžini ;-)
Cesta se vleče in veselo čenčamo v odličnem vremenu. Po cca. 2km od zavajajočega križišča naslednja past! Zdaj je potrebno zapustiti cesto in se podati po označenem "single tracku" skozi gozd.
GPS je super in če ga znaš uporabiti ti prihrani veliko jeze
Po učni lekciji prve zablode, se zdaj ne pustimo ujeti v past in že uživamo v čudovitem gozdu. Prav ta del naše poti mi je najbolj všeč.
Zdravko med aktivno fizioterapijo
Po približno 1,3km prečimo Lobnico. Brv je kar stabilna, kar bo razveselilo tudi tiste, ki bodo na tekmi tu tekli 3:50.
Spet smo na cesti, Šumik je vse bližje. Zakaj tek po gozdu tako hitro mine, po cesti pa se takooooo vleče?
Šumik je kot vedno "zabasan" z ljudmi, ki zapečejo kakšen čevap in se potem martinčkajo na pohorskem zraku. Pogled na naš bataljon je strahvzbujajoč ;-)
Hitro okrepčilo na Šumiku - Coca Cola, Frutabela, Voda
Začenja se vzpon na Areh. Držimo se Zdravkotovega navodila in živahno hodimo navkreber. Še malo pa bo pir! ;-)
Ruška koča nas objame s soncem. Vzamemo si čas za okrepčevanje.
Boris, Alja in Eva
Noge so težke, vendar pa je treba naprej. Lahkoten tek nas zagreje in kilometri minevajo kot bi mignil. Kolikokrat smo že pretekli Areh-Bellevue? Vsakič je užitek. Kaj smo res tako zelo zaljubljeni v toto naše Pohorje? Da!
Bellevue. Zdaj pa "samo" še ubijalski spust. Noge trepetajo; gremo!
Pogumno še po zadnji strmini
Kaj ni ta pogled zakon?
Iiii kak ste uživali in to brez mene :( No ja, je že moglo tak bit :)
OdgovoriIzbrišiJa, si se tako odločila... Bi te pa bilo fajn imeti kdaj zraven. Na tekmo 5.6. prideš?
OdgovoriIzbrišiNa tekmi se bomo podobno kvalitetno zgubljali :-)
OdgovoriIzbrišiAha, zdaj pa sem pomirjen ko vem da je brv stabilna, ker glih tam pa sem mislu začet pospeševat ;)
OdgovoriIzbrišiSamo:-) (malo z zamudo - nič ne dobim objav na mail) blo je prečudovito, smo te pogrešalo.
OdgovoriIzbrišiJe bilo treba bruse štancat...
OdgovoriIzbrišiZdaj sem že drugo leto "šprical" :-(. No pa saj Pohorje ne bo nikamor pobegnilo ;-), se vidimo!
Sem slišala ja.
OdgovoriIzbrišiSlikico pa imaš ehte hudo - kolo to je to!!!